Pretekli dogodki: 2. Strokovna konferenca pokojninskih skladov

Prihodnost pokojninskega sistema se začne danes
Ljubljana, 8. oktober 2026 - Demografske spremembe in potreba po večji finančni varnosti v starosti zahtevajo pravočasno ukrepanje ter krepitev dodatnega pokojninskega varčevanja. To je bilo osrednje sporočilo 2. strokovne konference pokojninskih skladov, ki jo je organizirala Ljubljanska borza v sodelovanju z Modro zavarovalnico, PRVO pokojninsko družbo, Generali zavarovalnico, Pokojninsko družbo A, Triglav pokojninsko družbo in Savo pokojninsko družbo.

Predstavniki države, pokojninskih družb, zavarovalnic in strokovne javnosti so poudarili pomen dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, skupne odgovornosti ter vloge pokojninskih prihrankov pri razvoju kapitalskega trga in gospodarstva.

Gradimo boljše pokojnine in močnejše kapitalske trge
Večja vključenost zaposlenih v dodatno pokojninsko varčevanje je ključna za ustrezne prihodke po upokojitvi. Matti Leppälä, generalni sekretar in izvršni direktor PensionsEurope, je poudaril tudi širšo gospodarsko vlogo pokojninskih skladov. 

»Slovenija bi morala nadgraditi svojo nedavno pokojninsko reformo tako, da bi dodatne pokojnine na delovnem mestu postale običajen del delovnega življenja, z ustreznimi prispevki in tesnim sodelovanjem med delodajalci in socialnimi partnerji. Uspeh bi bilo treba meriti glede na pokojninski dohodek, ki ga prejemajo ljudje, podprt z razumnimi naložbami, preglednimi stroški in zaupanja vrednim upravljanjem. Pokojninsko varčevanje lahko tudi okrepi kapitalske trge in financira gospodarsko rast, pri čemer morajo biti v središču pozornosti interesi članov in upravičencev« - Matti Leppälä, PensionEurope.

Kako evropske dobre prakse prenesti v slovensko okolje, je bila ena ključnih tem pogovora g. Leppälä z Matejem Golobom Matzeletom, predsednikom uprave Modre zavarovalnice. V ospredju so bili predvsem povečanje vključenosti zaposlenih v drugi pokojninski steber, nivo vplačil ter optimalni način izplačevanja rent, kar bi lahko dosegli z dogovorom vseh deležnikov in dolgoročno strategijo. 

Rok Jakelj, predsednik uprave PRVE pokojninske družbe, je nato opozoril na prednosti pokojninskih skladov, dolgoročne donose in davčne spodbude.
»Pokojninski skladi predstavljajo najbolj optimalno obliko varčevanja za pokojnino, saj se naložbena strategija skozi celotno obdobje varčevanja prilagaja starosti posameznika. Dolgoročni donosi pokojninskih skladov so primerljivi ali celo boljši od primerjalnih indeksov, zaradi ugodne davčne obravnave pa dodatno pokojninsko varčevanje predstavlja tudi eno najučinkovitejših oblik nagrajevanja zaposlenih.« - PRVA pokojninska družba

Prihodnost pokojninskih sistemov zahteva dolgoročne odločitve
Prihodnost pokojninskega sistema ni zgolj vprašanje javnih financ, temveč tudi prilagajanja daljši delovni aktivnosti, sodelovanja delodajalcev in odgovornosti posameznikov. O tem so na okrogli mizi, ki jo je moderirala Nataša Hajdinjak, predsednica uprave PRVE Osebne zavarovalnice, razpravljali Miran Vičič, državni sekretar na Ministrstvu za finance, Robert Leskovar, vodja pokojninskih zavarovanj pri Generali zavarovalnici, in Jože Sambt z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

»Slišali smo, da prihodnost pokojninskega sistema ni samo vprašanje javnih financ. Gre za kombinacijo različnih reform, ki odgovarjajo na izzive daljše delovne aktivnosti z vidika fizične in psihične sposobnosti posameznika, dodatnih zmožnosti delodajalcev in ustrezne vloge dodatnega pokojninskega varčevanja ter odgovornosti posameznika zato da že v aktivni dobi poskrbi tudi za večjo varnosti po zaključku le te. Ključno vprašanje ni več, ali se bo sistem spreminjal, ampak kako hitro bomo na te spremembe pripravljeni.« - ključno sporočilo okrogle mize

Ni pomembno le, koliko privarčujemo, temveč tudi, kako prihranke uporabimo
Za finančno varnost v starosti sta pomembna tako višina prihrankov kot način njihovega črpanja. Izzive izplačevanja sredstev iz drugega pokojninskega stebra je izpostavil Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A. 

»Ob vse večjem pomenu dodatnega pokojninskega varčevanja namreč ni pomembno le, koliko posamezniki privarčujejo, temveč tudi, kako se privarčevana sredstva v obdobju upokojitve učinkovito pretvorijo v dolgoročno finančno varnost. Pokojninsko varčevanje naj prispeva k dolgoročni materialni in socialni varnosti zavarovancev. Njihove finančne želje in potrebe so različne ter odvisne od življenjskih okoliščin, finančnih zmožnosti in pripravljenosti za prevzemanje tveganj. Zato je pomembno, da imajo na voljo dovolj široko in prilagodljivo paleto možnosti črpanja pokojninskih prihrankov.
Veseli nas, da gre predlog novega pravilnika o pokojninskih rentah prav v tej smeri, saj prinaša bistveno večjo fleksibilnost in širši nabor možnosti črpanja pokojninskih prihrankov. S tem bodo lahko zavarovanci v prihodnje način črpanja svojih prihrankov bolje prilagodili lastnim potrebam, željam in življenjskim okoliščinam. Pokojninske družbe se ob tem zavedamo, da bo po dokončnem sprejetju pravilnika naša odgovornost, da nove možnosti prenesemo v prakso ter razvijemo kakovostne, razumljive in za zavarovance privlačne produkte, ki bodo odgovarjali na njihove različne potrebe in prispevali k večji finančni varnosti ter kakovosti življenja v pokoju.« -  Pokojninska družba A

Na pomen razumljivih varčevalnih ciljev in prilagodljivosti izplačil je opozoril Dino Šterpin, direktor marketinga in prodaje v Triglav pokojninski družbi. 

»Za krepitev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja bi bilo morda učinkoviteje poudarjati pričakovani privarčevani znesek ob upokojitvi in prilagodljivost njegovega izplačevanja kot pričakovano dodatno mesečno pokojnino. Privarčevani znesek je lahko zlasti za mlajše bolj oprijemljiv in razumljiv cilj. Podatki kažejo, da vseživljenjska renta tudi ob ugodni ponudbi ni prva izbira večine posameznikov, se pa delež tistih, ki jo izberejo, povečuje z višino privarčevanih sredstev. Ob upokojitvi je zato pomembno zagotoviti ustrezne možnosti črpanja prihrankov in svetovanje, ki posamezniku pomaga izbrati rešitev glede na njegove potrebe in okoliščine.« - Triglav Pokojninska družba

Za močnejši drugi pokojninski steber je potrebna skupna odgovornost
Slovenija se pri pokojninskih prihodkih še vedno močno opira na prvi pokojninski steber. Za večjo finančno varnost bodo zato ključni širša vključenost zaposlenih ter višja in rednejša vplačila. 
»V Sloveniji se še vedno zanašamo predvsem na pokojnine iz prvega pokojninskega stebra. Delež pokojnine iz prvega stebra v Sloveniji predstavlja dobrih 95%. Pri nam primerljivih državah, na primer Hrvaška ali Avstrija, znaša ta znesek 85%, pri skandinavskih državah 50% ali manj. Za dostojne prihodke po upokojitvi bo k prejemkom iz prvega stebra v prihodnosti nujno dodati rente iz drugega in tretjega stebra. Zato moramo strmeti k dvema ciljema, povečati število vključenih zaposlenih v dodatno pokojninsko zavarovanje in si prizadevati za bistveno višje premije« - Sava pokojninska družba.

O odgovornosti države, delodajalcev in posameznikov so na zaključni okrogli mizi, ki jo je moderirala Vida Šeme Hočevar, članica uprave Triglav pokojninske družbe, razpravljali Štefan Kušar, državni sekretar, pristojen za delo, Andrej Plos, predsednik uprave Save pokojninske družbe, Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, in Zdenko Lorber, predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa.

»68% zaposlenih je sicer vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje, vendar se sredstva dejansko vplačujejo le za približno 2/3 vključenih, povprečno privarčevani znesek pa znaša slabih 6.300 EUR na člana. To še ne pomeni trdnega drugega pokojninskega stebra. Pomeni pa osnovo, na kateri lahko zgradimo sistem, ki bo pokojnino iz prvega stebra dejansko dopolnjeval ter prispeval k dostojnemu življenju tudi po upokojitvi. Zato bo treba prizadevanja vseh deležnikov usmeriti v povečanje vključenosti, rednosti in višine vplačil, najmanj v smeri polnejšega izkoriščanja davčne olajšave.

Pomemben korak bi bila tudi avtomatska vključitev zaposlenih v dodatno pokojninsko zavarovanje z možnostjo izstopa - sistem »opt-out«, ki povečuje število vključenih, hkrati pa tudi definira pogoje vplačil zaposlenih in delodajalcev. Tako bi drugi steber postopoma lahko postal resnična in dovolj široka dopolnitev prvega, ne le možnost, ki jo izkoristi omejen del zaposlenih«. - ključno sporočilo okrogle mize

Pokojnine niso le vprašanje prihodnosti
Konferenca je izpostavila potrebo po pravočasnih in usklajenih ukrepih za dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema. Krepitev dodatnega pokojninskega varčevanja lahko poleg večje finančne varnosti posameznikov prispeva tudi k razvoju slovenskega kapitalskega trga in dolgoročnemu financiranju gospodarstva.
Prihodnost pokojnin se ne začne ob upokojitvi, ampak desetletja prej. Vzdržen pokojninski sistem bo zahteval kombinacijo odgovorne javne politike, aktivnejše vloge delodajalcev in bistveno močnejše kulture dolgoročnega varčevanja posameznikov. Čas je zato eden najpomembnejših dejavnikov pokojninske varnosti in ukrepati moramo danes.