Borza od leta 1924 do 1942

Že leta 1922 so se gospodarstveniki zbrali okoli industrijca Dragotina Hribarja (ustanovitelja in prvega predsednika stare borze), ki so si prizadevali, da bi poleg zagrebške ustanovili še eno borzo. Za sedež borze je izbral Ljubljano. Istega leta je pristojni minister odobril vzpostavitev trga za trgovanje z blagom in vrednostnimi papirji v Ljubljani; vendar ni dovolil trgovanja z devizami. Šele 6. avgusta 1923 so se prizadevanja za ozaveščanje o potrebi po borzi izplačala. Dragotin Hribar je tistega dne sklical prvo skupščino Ljubljanske borze; potekala je v današnji filharmoniji na Kongresnem trgu v Ljubljani. Borza je uradno začela delovati šele po dolgotrajnih pripravah, 16. avgusta 1924, prvi trgovalni posli pa so bili opravljeni dva dni kasneje. Sprva je bilo trgovanje samo z vrednostnimi papirji in blagom (večinoma z lesom in žitom), tri leta pozneje pa je bilo dovoljeno tudi trgovanje z devizami. Slednje je predstavljalo približno 93 do 99 odstotkov celotnega prometa borze v tistem času, zato so bila srčna prizadevanja za pridobitev licence tedanjega finančnega ministra iz Beograda samoumevna. Trgovanje je potekalo tako, kot si ga večina ljudi danes predstavlja - na »flooru« borze, kjer so posredniki kričali ponudbe za nakup ali prodajo in jih izvrševali. Danes je metodo odprtih izklicnih cen (t.i. open outcry) posrednikov nadomestilo trgovanje z elektronskimi računalniki na večini borz.

Ob odprtju borze se je trgovalo s 27 vrednostnimi papirji, večinoma so bili državni vrednostni papirji, preostali pa so bili vrednostni papirji slovenskih finančnih institucij in industrijskih podjetij. Mnogi od njih so bili predhodniki danes dobro znanih slovenskih podjetij: Pivovarna Union (ljubljanska pivovarna), Union - Hotelska in stavbinska d. d., Ljubljana (hotelska in nepremičninska družba), Tekstilna Kočevje (tekstilna industrija), Šešir Škofja Loka (proizvajalci klobukov), Tovarna dušika Ruše (proizvodnja dušika), Združene papirnice (ljubljanska papirnica), Kranjska industrijska družba Jesenice, Trboveljska premogokopna družba Ljubljana (rudarska družba).

Leta 1930 se je Borza preselila na novo lokacijo, na Gregorčičevo ulico 27. Tam je bila, v času vse do druge svetovne vojne, v Trgovskem domu (Trgovska dvorana). Leta 1942 je nekaj trgovanja z blagom še potekalo, vendar do današnjega dne ni nobenih informacij o trgovanju po tem letu. Sedanja Ljubljanska borza si prizadeva ohranjati in še naprej razvijati tradicijo in ugled stare borze.

 

Nova zgodba Ljubljanske borze od l. 1989

Po skoraj 50- letni prekinitvi je bila 26. decembra 1989 ustanovljena Ljubljanska borza - delniška družba, Ljubljana, ki je dobre tri mesece kasneje začela tudi redno poslovati z različnimi finančnimi instrumenti. Na prvem borznem sestanku, 29. marca 1990, je sodelovalo 14 borznih posrednikov, ki so trgovali z 11 vrednostnimi papirji. Od leta 1993 borza posluje na aktualni lokaciji v Ljubljani, Slovenski 56. Leto 1993 je zaznamovala tudi uvedba sistema elektronskega trgovanja BIS.

Borzni posredniki so se zadnjič zbrali na borznem parketu 14. decembra 1995, saj od tedaj poteka trgovanje zgolj elektronsko. Leta 1996, 8. januarja prično kotirati prve nematerializirane delnice (Kolinske d. d.), kar predstavlja pričetek poslovanja Centralno klirinško depotne družbe (KDD). Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, na podlagi katerega so bili vsi izdajatelji primorani izdajati vrednostne papirje v elektronski obliki je stopil v veljavo l. 1999, istega leta pa sta bili poslovanje in sistem trgovanja preneseni na BTS.

Indekse, med katerimi je bil osrednji indeks SBI 20, je borza pričela izračunavati leta 2000, elektronski sistem obveščanja izdajateljev SEOnet, pa je pričel delovati dve leti kasneje, leta 2002. Razvoj kapitalskega trga je potekal vzporedno z razvojem Slovenije in njenim priključevanjem EU. Poleg masovne privatizacije, osamosvojitve Slovenije in njenega samostojnega razvoja, je bil vstop v EU in kasneje vstop v evrsko območje izjemen mejnik s pozitivnim vplivom na delovanje kapitalskega trga. V tem obdobju je borza beležila rekordne promete, indeks SBI TOP pa je svoj vrh dosegel leta 2006 z vrednostjo 1.506,88 točk. 3. januarja 2007 se prične trgovanje v evrih.

Leta 2008 so Dunajska borza in takratni lastniki borze (člani) podpisali pogodbo o prodaji 81,01 deleža Ljubljanske borze. Leto kasneje je Ljubljanska borza skupaj z Dunajsko, Budimpeško, Praško borzo pričela delovati v okviru krovne skupine borz Srednje in Vzhodne Evrope CEE Stock Exchange Group. Pomemben korak, ki je borzo še globlje umestilo v tokove evropskega kapitalskegatrga, je bil pričetek trgovanja na mednarodnem sistemu Xetra leta 2010. Borza je tako v naslednjih letih pridobila pomembna nova tuja članstva. 

Ljubljanska borza danes

Zagrebška borza je 30. decembra 2015 odkupila deleže od skupine CEESEG in preostalih lastnikov ter postala nov, 100 % lastnik Ljubljanske borze. Projektu regionalne platforme za trgovanje SEE Link se je Ljubljanska borza pridružila 8. decembra 2016. Borza od leta 2017 poleg upravljanja organiziranega trga upravlja tudi multilateralno platformo za trgovanje imenovano trg SI ENTER. Slednji omogoča trgovanje z vrednostnimi papirji, ki niso uvrščeni na borzni trg in v primerjavi z OTC trgom zagotavlja transparentnejše ter boljše oblikovanje tečajev. Istega leta borza prične s trženjem platforme skupinskega financiranja Funderbeam SEE, namenjenega podjetjem v zgodnji fazi razvoja. Leta 2018 je borza na trgu SI ENTER odprla nov segment za MSP imenovan Progress – segment za izdaje vrednostnih papirjev malih in srednje velikih podjetij. V sklopu podpore za MSP za delovanje na kapitalskem trgu prične borza izvajati podporni program izobraževanja in svetovanja Partner program. Istega leta z vključitvijo borze v mednarodno partnerstvo Sustainable Stock Exchange Initiative, ki poleg razvoja trga za mala podjetja predvideva tudi spodbujanje financiranja okoljskih in družbeno koristnih projektov, je borza ustanovila trg za izdajo zelenih obveznic – Trg zelenega financiranja.