četrtek, 27. november 2025
Ljubljanska in Zagrebška borza sta 27. novembra 2025 skupaj tradicionalno gostili investicijsko konferenco "CEE Investment Opportunities" v Grand Plaza Hotelu.
Ta dogodek, ki poteka od leta 2014, predstavlja dragoceno priložnost za vlagatelje in analitike, da poglobijo svoje vpoglede v največja slovenska in hrvaška podjetja, uvrščena na borzo, preko zanimivih 1-1 sestankov.
Udeleženci so imeli sestanke s predstavniki vodilnih podjetij iz:
- Slovenije: Krka, Petrol, Sava Re, Telekom Slovenije, Skupina Triglav, Luka Koper, NLB, Cinkarna Celje,
- Hrvaške: AD Plastik, Arena Hospitality Group, Atlantic Grupa, Hrvatski Telekom, Valamar, Span, Podravka, Končar Elektroindustrija, Žito, ING-GRAD.
Prav tako so imeli letos udeleženci priložnost govoriti s predstavniki Bukareške borze.
Na konferenci je sodelovalo preko 50 analitikov in vlagateljev iz Slovenije, Hrvaške, Češke, Bolgarije, Velike Britanije, Nemčije, Švedske in Estonije. V prihodnosti obe borzi, Ljubljanska in Zagrebška, ostajata zavezani izvajanju posameznih in skupnih dejavnosti z namenom spodbujanja zanimanja vlagateljev ter utrjevanja zaupanja tako lokalnih kot mednarodnih vlagateljev.
Program konference je obsegal uvodni nagovor namestnice direktorice Agencije za trg vrednostnih papirjev, Sabine Bešter, ter predstavitvi slovenskega kapitalskega trga s strani Oddo BHF in poti Bukareške borze do statusa Emerging Market. Dogodek je dopolnila okrogla miza na temo Razvoj kapitalskega trga v regiji Srednje in Vzhodne Evrope, ki jo je moderiral Andraž Aš, vodja za regulativo na Ljubljanski borzi. Sodelovali so:
- Marko Bombač, predsednik uprave, Ljubljanska borza
- Alexandru Stefan, vodja prodaje in razvoja tržnih podatkov, Bukareška borza
- Danijel Delač, CEO, InterCapital Securities
- Natalija Stošicki, Vodja oddelka za zavarovalništvo in trg kapitala, Ministrstvo za finance
- Tomislav Pasalic, višji specialist za prodajo vrednostnih papirjev, Oddo BHF
Razprava je odprla vprašanje, zakaj je status Emerging market tako pomemben, kako daleč je Slovenija (trenutno klasificirana kot Frontier market) do pridobitve tega statusa in kaj mora še storiti, da do tega priti. Kot primer dobre prakse so izpostavili Romunijo, ki je v zadnjem desetletju napredovala v EM po kriterijih FTSE, k čemur je med drugim pripomogla nova ponudba izdajateljev, večji free-float, rast števila vzdrževalcev likvidnosti in usklajeno sodelovanje borz, regulatorja in države, kar se je odrazilo na prilivu kapitala in večji likvidnosti tamkajšnjega kapitalskega trga. Udeleženci panela so izpostavili ukrepe, kot so okrepitev vloge institucionalnih vlagateljev, posebno domačih cornerstone vlagateljev, davčne spodbude vlagateljem za dolgoročno varčevanje in izdajateljem za nove kotacije, še večja koordinacija deležnikov ter delna privatizacija, vključno s seznamom družb, če oz. ki bodo predmet privatizacije, in okvirno časovnico. Hkrati velja izpostaviti opozorilo, da veliko držav dela v smeri krepitve kapitalskih trgov, zato se ne smemo zadovoljiti z doseženim v zadnjem letu ali dveh in sedeti križem rok, temveč nadaljevati z delom. Prehod v EM status je skupni projekt države, borze, regulatorja in tržnih udeležencev, pri čemer je potrebna jasna dolgoročna zaveza.
Razprava se je strnila okoli osrednjega vprašanja: Kdaj bo Slovenija dosegla status emerging market?
Vsi, ki ste dogodek zamudili si ga lahko ogledate na naslednji povezavi: https://youtu.be/dwSF3an8boY
Vsi, ki ste dogodek zamudili si ga lahko ogledate na naslednji povezavi: https://youtu.be/dwSF3an8boY
